Pigmenti nekoč

Tipična barva za tetoviranje danes vsebuje:

• pigmente in druga barvila (običajno dodana v obliki prahu),

• vodo,

• konzervanse,

• površinsko aktivne snovi: emulgatorji, vlažilna sredstva, regulatorji viskoznosti,

• topila,

• vezivne snovi.

Včasih pa so do barve za tetoviranje prišli na zanimive načine. Med zanimivejšimi so ...

Stara ljudstva na filipinih

Listi njihovega paradižnika pomešani z sajami, nekateri navajajo barvo za tetoviranje iz sadeža rastline Luzon Viburnum, katera naj bi proizvedla modrikasto zeleno barvo.

Rimljani

Rimski zdravnik Aetius je zapisal recept barve za tetoviranje, ki vsebuje borovo lubje, razjedenega ali žganega brona, pomešanega s kisom, jajčeca žuželk in vitriola.

Balkan v času upadanja Turkov in kasneje

Barva za tetoviranje je bila sestavljena iz saj smolnatega borovega soka, zbranega na krožniku in nato zmešanega z medom in vodo, slino in materinim mlekom žensk, ki so imele moškega otroka z modrimi očmi. S sajami so mešali tudi druge snovi, kot so mleko črne ovce, konjsko mleko, jajčni rumenjak, sok brinovih jagod, sveta voda ali sladkor. Po vbodu motiva v kožo z eno ali več "vročimi" iglami so na rano za en dan priložili kos modrega indigo papirja, da bi okrepili barvo. Ta vrsta papirja je bila nekoč pogosta kot ovitek tobaka.

Največkrat pa je bila barva za tetoviranje iz saj ali oglja zmešanega z neko tekočino, bodisi voda ali urin.

Literatura:

• Miranda, M.D. (2015). Forensic Analysis of Tattoos and Tattoo Inks (1st ed.). CRC Press.

• Krutak, L. in Deter-Wolf, A. (ur.). (2017). Ancient Ink: The Archaeology of Tattooing. University of Washington Press.